Berlin

Ali ste vedeli?

Berlin je premaknil uro in v šestih tednih jo je kopirala polovica sveta

Nemčija vsak dan skuha nekje med 550 in 600 tonami dönerjev.

Industrija obrne približno 2,5 do 3,5 milijarde € na leto in zaposluje približno 60.000 ljudi. V Nemčiji je približno 16.000 prodajnih mest dönerjev, od tega jih ima samo Berlin nekje med 1000 in 1500 — več kot katero koli drugo mesto, kar je primerno, saj je bila stvar izumljena tukaj.

Ne meso. Navpični pljuvalnik je otomanski; tehnika sega v devetnajsto stoletje, ko naj bi kuhar v Kastamonuju obrnil tradicionalni vodoravni raženj pokonci. Kar so si izmislili v Berlinu, je bilo to dati v kruh in nekomu na hitro dati.

Običajni račun pripisuje Kadir Nurman, rojen v Istanbulu okoli leta 1933, ki se je leta 1960 preselil v Stuttgart kot Gastarbeiter in v Zahodni Berlin leta 1966. Opazil je, da nemški delavci skoraj nimajo časa, da bi se usedli in pojedli. Leta 1972 je nasproti živalskega vrta Bahnhof postavil stojnico, na kateri je prodajal meso za kebab v somunu s čebulo in malo zelene solate - brez omake.

Nikoli ga ni patentiral.

Prav tako tega ni nikoli povsem trdil. Na vprašanje, ali je izumitelj, je v nemščini dejal, da je morda to naredil tudi kdo drug, v kakšnem skritem kotu, a tega nihče ni opazil – po njem je kebab postal znan. Drugi to trdijo: Mehmet Aygün pravi 1971, na Oranienstraße; Nevzat Salim pravi 1969, v Reutlingenu. Združenje turških proizvajalcev dönerjev v Evropi je leta 2011 Nurmanu podelilo nagrado za življenjsko delo. Umrl je leta 2013 v Berlinu.

Danes se döner v Vietnamu prodaja kot tipična nemška študentska hrana.

Ura: Berlin ima prejšnjo obliko za to.

30. aprila 1916 sta Nemčija in Avstrija kot prvi državi na svetu, da bi prihranili premog v vojnem času, premaknili ure za poletje naprej. V približno šestih tednih je ducat držav kopiralo ukaz – vključno z več, ki so bile takrat v vojni z Nemčijo.

Sama ideja ni bila nemška. V Wellingtonu leta 1895 ga je predlagal entomolog, ki se mu je smejal, v Londonu leta 1907 pa gradbenik, ki je umrl, preden je bil sprejet. Nemčija ga je preprosto implementirala, svet pa ga je vzel in se ni več spraševal, od kod prihaja.

Mesto, ki je zdaj že dvakrat proizvedlo nekaj, kar je posvojil ves svet, in dvakrat ni obdržalo svojega imena.

6. aprila 1916 je nemški zvezni svet sprejel ukaz. Ob enajstih ponoči 30. aprila 1916 so se ure po nemškem cesarstvu pomaknile za eno uro naprej in ostale do oktobra.

Razlog je bil premog. Evropa je bila v vojni in dodatna ura večerne dnevne svetlobe je pomenila eno uro manj umetne razsvetljave, kar je pomenilo manj premoga, ki so ga pokurili v domovih in več na voljo za vojne napore. To je bil prvi nacionalni poletni čas na svetu.

Kar se je zgodilo potem, je tisti del, s katerim je vredno sedeti.

Takoj je sledila Avstro-Ogrska. Britanija ga je sprejela tri tedne kasneje, 21. maja 1916. Francija mu je sledila 14. junija. Nato Belgija, Danska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Švedska, Turčija, Tasmanija, Nova Škotska in Manitoba.

V približno šestih tednih je ducat držav - vključno z nekaterimi, ki so bile aktivno v vojni z Nemčijo in se jih je nekaj zelo trudilo izogniti temu - kopiralo nemški upravni ukaz o tem, koliko je ura.

Grenka podrobnost pripada Britaniji. Gradbenik po imenu William Willett se je za to zavzemal že od leta 1907, ko je izdal brošuro z naslovom The Waste of Daylight. Parlament ga je zavračal devet let. Umrl je leta 1915. Naslednje leto je Velika Britanija sprejela njegovo idejo - tri tedne po tem, ko je sovražnik to storil prvi.

Ura: vsaka sprememba ure na Zemlji izhaja iz tistega reda premoga iz leta 1916. Približno tretjina svetovnih držav to še vedno počne dvakrat letno, s čimer na stotine milijonov ljudi premakne urnike za eno uro, dvakrat, vsako leto, za vedno.

Sama Nemčija ga je opustila leta 1919. Združene države so ga sprejele leta 1918 in razveljavile leta 1919, predvsem zato, ker so ga kmetje sovražili – njihove krave so bile na sončnem času in se z njimi ni posvetovalo.

In spor dejansko ni bil nikoli poravnan. Turčija je prenehala premikati uro leta 2016. Brazilija leta 2019. Mehika leta 2022. Evropska unija je glasovala za odpravo te prakse in se nato več let ni uspela dogovoriti, s čim bi jo nadomestila - tako da Berlin, ki je začel vse to, še vedno vsak marec premakne uro naprej.

Letna svetloba