Trenutni lokalni čas: Tokio

Letna dnevna svetloba: Tokio

Ali ste vedeli?

Na Japonskem je leto 2019 štelo za dve različni leti

Japonska ima nekje med 2,6 in 5 milijoni avtomatov, odvisno od tega, kdo šteje in kdaj. Japonsko združenje proizvajalcev prodajnih sistemov je decembra 2024 navedlo številko približno 2,6 milijona; starejše ocene iz časa vrhunca panoge presegajo 4 milijone.

Glede na štetje je to približno en avtomat na vsakih 25 do 50 ljudi – med najvišjimi gostotami na svetu. Samo avtomatov za pijačo je več kot dva milijona.

Združene države imajo primerljivo skupno število, razpršeno po državi, ki je petindvajsetkrat večja in ima skoraj trikrat več prebivalcev.

Avtomati niso skriti v trgovinah. Stojijo na prostem, brez nadzora, na javnih pločnikih, na železniških postajah, na izhodiščih gorskih poti, na območjih svetišč in ob riževih poljih sredi nikjer – osvetljeni vso noč, polni denarja in zalog, po več desetletij zapored. Razlaga same panoge je neposredna: vandalizem je zanemarljiva napaka zaokroževanja.

Večina prodaja tople in hladne pijače iz istega avtomata hkrati, označene z あったか～い v rdeči in つめた～い v modri barvi.

In predniki so boljši, kot bi morali biti. Prvi japonski prodajni avtomat je leta 1888 patentiral Tawaraya Kōshichi, v današnjem mestu Shimonoseki. Izdajal je tobak, mehanizem pa je bil prirejen po karakuriju – tradicionalnih japonskih mehanskih avtomatih z urnim pogonom.

Prodajni avtomati izhajajo iz lutk na navijanje.

Ura: kar je dobro izhodišče za državo, ki hkrati uporablja dva koledarja in pričakuje, da ji bodo vsi sledili.

Japonska uporablja dva koledarja vzporedno. Prvi je seireki (西暦), gregorijanski koledar, ki ga uporabljajo povsod drugod. Drugi je wareki (和暦), ki šteje leta po vladavini cesarja.

Vsaka doba ima ime – gengō (元号) – ki ga izbere vlada na priporočilo skupine učenjakov. Ko na prestol stopi novi cesar, se doba spremeni in štetje let se ponastavi na ena. Prvo leto se ne imenuje leto 1, ampak gannen (元年), „izvorno leto“.

Sedanja doba je Reiwa (令和), ki jo je japonsko zunanje ministrstvo uradno prevedlo kot „lepa harmonija“. Začela se je 1. maja 2019, ko je na prestol stopil cesar Naruhito – dan po odstopu cesarja Akihita, prvem odstopu japonskega cesarja v približno dvesto letih.

Po najpopolnejšem štetju je to 248. doba, brez dob Severnega dvora pa 232.

Gregorijansko leto 2026 je torej Reiwa 8 (令和8年). Aritmetika je: zahodno leto minus 2018.

Tu je posledica, ki ljudi preseneti.

Doba se konča, ko se konča vladavina, kar se lahko zgodi kateri koli dan v katerem koli mesecu. Ne čaka na januar.

Tako je bilo zahodno leto 2019 na Japonskem dve leti. Od 1. januarja do 30. aprila je bilo leto Heisei 31. Od 1. maja do 31. decembra je bilo leto Reiwa 1. Dokument, datiran v to leto, je pravilen pod obema imenoma, odvisno od tega, na kateri strani 30. aprila je datum.

Sistem ni zgolj slovesen. Pojavlja se na davčnih obrazcih, potrdilih o prebivališču, vozniških dovoljenjih, državnih proračunih in pravni dokumentaciji. Tiskani obrazci pogosto skrajšajo dobo na eno samo rimsko črko – R za Reiwa, H za Heisei, S za Shōwa, T za Taishō, M za Meiji – zato se lahko datum na japonskem vozniškem dovoljenju glasi R8.5.7, kar pomeni 7. maj 2026.

Spodaj je še ena plast, ki se redko uporablja: kōki (皇紀), cesarski koledar, ki šteje od legendarne ustanovitve Japonske leta 660 pr. n. št. Po tem izračunu je leto 2026 leto 2686.

In sama ura? Japonska uporablja UTC+9, ki temelji na 135. poldnevniku. Tokio leži na skoraj 140° vzhodne dolžine, zato je eno redkih mest v tej seriji, katerih ura zaostaja za lastnim soncem, in sicer za približno devetnajst minut.