Copenhagen

Ali ste vedeli?

Danski ključavničar je svoje življenje izdelal uro z zobnikom, ki se obrne enkrat na 25.753 let

Prebivalci Köbenhavn vsak dan prekolesarijo približno 1,4 milijona kilometrov.

Obseg Zemlje je približno 40.000 km. Torej mesto s približno 600.000 prebivalci poganja pedala, kar je enako petintridesetim krogom planeta dnevno, nato pa to ponovi jutri.

Iz tega sledijo ostale številke. V Köbenhavnu je približno 675.000 koles in približno 120.000 avtomobilov – koles je več kot pet proti ena več kot avtomobilov. V središču Kopenhagna je več koles kot prebivalcev. 62 % prebivalcev Kopenhagna se v službo ali študij vozi s kolesom; 9% pogon. Samo en most, Dronning Louises Bro, prepelje do 36.000 kolesarjev na dan, zaradi česar je med najbolj obremenjenimi kolesarskimi prehodi kjer koli.

63 % članov danskega parlamenta, ki zaseda sredi mesta, se v službo vozi s kolesom.

Nič od tega se ni zgodilo hitro in to je bistvo. Kopenhagen je zgradil vsaj eno miljo kolesarske steze vsako leto od 1912 do 1969. Med letoma 1975 in 1985 je zgradil pet milj na leto. Leta 1970, ko je mesto začelo šteti, je bil dnevni promet 351.133 avtomobilov proti 100.071 kolesom. Leta 2016 se je število prvič obrnilo: 265.700 koles, 252.600 avtomobilov.

Za to je bilo potrebnih šestinštirideset let vsako leto nekaj dodajanja.

Ura: točno tako je to mesto zgradilo svoj najbolj znan objekt.

Jens Olsen je desetletja oblikoval Verdensur, svetovno uro v københavnski mestni hiši – dvanajst povezanih mehanizmov, 15.448 posameznih delov, ki so jih ročno navili enkrat na teden. Njegova najhitrejša prestava se obrne enkrat na deset sekund. Njegov najpočasnejši naredi en obrat vsakih 25.753 let in sledi nihanju Zemljine osi.

Olsen je umrl leta 1945, deset let preden je bil dokončan. Leta 1955 sta ga začela danska kralj in Olsenova vnukinja in od takrat deluje.

Köbenhavn je mesto, ki se dobro znajde s stvarmi, ki imajo smisel le, če jih dodajate zelo dolgo.

Ko je bil Jens Olsen star osem let, je prebral danski roman, v katerem je bila pokvarjena ura. Motilo ga je. Če bi ga nekdo zgradil, bi ga lahko nekdo popravil. Odločil se je, da bo on ta oseba.

Izučil se je za ključavničarja, nato za inštrumentarja, nato za urarja. Pri petindvajsetih je odpotoval v Strasbourg, da bi preučil astronomsko uro v katedrali, se znova in znova vračal nazaj, da bi zabeležil, kako delujejo njene funkcije. Potem je začel računati enega od svojih.

Svetovna ura Jensa Olsena - Verdensur - stoji v mestni hiši v Kopenhagnu. Ima dvanajst stavkov in 15.448 posameznih delov. Je popolnoma mehanski in ga je treba ročno naviti enkrat na teden.

Prikazuje köbenhavnski čas, sončni čas, čas okoli sveta, sončni vzhod in zahod, zvezdni čas, večni koledar, položaje planetov ter datume prihodnjih sončnih in luninih mrkov.

In potem so tu še prestave.

Najhitrejši naredi en obrat vsakih deset sekund. Najpočasnejši naredi en obrat vsakih 25.753 let. To orodje sledi precesiji Zemljine osi – počasnemu nihanju, ki premika položaj nebesnega severa v približno šestindvajsetih tisočletjih. Prav zdaj se obrača. Od začetka se je premaknil za približno tri stopinje.

Olsen tega ni dočakal. Umrl je leta 1945. Uro je končno zagnala leta 1955 danska kralj in Olsenova vnukinja. Na njegovem nagrobniku piše bolj ali manj: astromehanik, izdelovalec svetovnih ur.

Ena naključna podrobnost: planetarna številčnica prikazuje osem planetov. Olsen je končal svoje izračune, preden je bil Pluton odkrit leta 1930, tako da nikoli ni dosegel rezultata. Šestinsedemdeset let je ura veljala za nekoliko napačno. Leta 2006 je Mednarodna astronomska zveza ponovno razvrstila Pluton in ura je počasi spet postala točna.

Ura: Kopenhagen leži na 55,7° severne zemljepisne širine, kar povzroči eno najširših nihanj dnevne svetlobe na tem seznamu – približno sedemnajst ur in pol svetlobe sredi poletja in komaj sedem konec decembra.

Kar je primerno mesto za Verdensur. Nad zemljo, mesto teče po soncu, ki se ne more odločiti. Znotraj mestne hiše kroži orodje, ki bo svoj prvi polni obrat opravilo šele približno leta 27.700, tako ali tako kroži en teden na roko.

Letna svetloba