Trenutni lokalni čas: København

Letna dnevna svetloba: København

Ali ste vedeli?

Danski ključavničar je vse življenje gradil uro z zobnikom, ki se zavrti enkrat na 25.753 let

Prebivalci Københavna vsak dan prekolesarijo približno 1,4 milijona kilometrov.

Obseg Zemlje je približno 40.000 km. Mesto s približno 600.000 prebivalci torej vsak dan zavrti pedala za petintrideset krogov okoli planeta na dan in naslednji dan to ponovi.

Iz tega sledijo ostale številke. V Københavnu je približno 675.000 koles in približno 120.000 avtomobilov – koles je več kot petkrat več kot avtomobilov. V središču Københavna je več koles kot prebivalcev. 62 % prebivalcev Københavna se v službo ali na študij vozi s kolesom, 9 % pa z avtomobilom. Samo en most, Dronning Louises Bro, prepelje do 36.000 kolesarjev na dan, zaradi česar je med najprometnejšimi kolesarskimi prehodi na svetu.

63 % članov danskega parlamenta, ki ima sedež sredi mesta, se v službo vozi s kolesom.

Nič od tega se ni zgodilo hitro in to je bistvo. København je zgradil vsaj eno miljo kolesarske steze vsako leto od 1912 do 1969. Med letoma 1975 in 1985 je zgradil pet milj na leto. Leta 1970, ko je mesto začelo šteti promet, je bil dnevni promet 351.133 avtomobilov proti 100.071 kolesom. Leta 2016 se je razmerje prvič obrnilo: 265.700 koles, 252.600 avtomobilov.

Za to je bilo potrebnih šestinštirideset let, v katerih so vsako leto dodali nekaj malega.

København je mesto, ki se dobro počuti ob stvareh, ki imajo smisel le, če se jim zelo dolgo nenehno dodaja.

Ko je bil Jens Olsen star osem let, je prebral danski roman, v katerem je bila pokvarjena ura. Motilo ga je. Če jo je nekdo naredil, jo lahko nekdo tudi popravi. Odločil se je, da bo to on.

Izučil se je za ključavničarja, nato za inštrumentarja, nato za urarja. Pri petindvajsetih je odpotoval v Strasbourg, da bi preučil astronomsko uro v katedrali, se vedno znova vračal, da bi si zapisal, kako delujejo njene funkcije. Nato je začel računati svojo.

Svetovna ura Jensa Olsena – Verdensur – stoji v københavnski mestni hiši. Ima dvanajst mehanizmov in 15.448 posameznih delov. Je povsem mehanska in jo je treba ročno naviti enkrat na teden.

Prikazuje københavnski čas, sončni čas, čas okoli sveta, sončni vzhod in zahod, zvezdni čas, večni koledar, položaje planetov ter datume prihodnjih sončnih in luninih mrkov.

In potem so tu še zobniki.

Najhitrejši zobnik naredi en obrat vsakih deset sekund. Najpočasnejši naredi en obrat vsakih 25.753 let. Ta zobnik sledi precesiji Zemljine osi – počasnemu nihanju, ki skozi približno šestindvajset tisočletij premika položaj nebesnega severa. Prav zdaj se obrača. Od začetka se je premaknil za približno eno stopinjo.

Olsen tega ni dočakal. Umrl je leta 1945. Uro sta končno zagnala leta 1955 danski kralj in Olsenova vnukinja. Na njegovem nagrobniku piše bolj ali manj: astromehanik, izdelovalec svetovnih ur.

Ena naključna podrobnost: planetarna številčnica prikazuje osem planetov. Olsen je končal svoje izračune, preden je bil Pluton odkrit leta 1930, zato ni nikoli prišel v izbor. Enainpetdeset let je ura veljala za nekoliko napačno. Leta 2006 je Mednarodna astronomska zveza preklasificirala Pluton in ura je tiho spet postala pravilna.

Ura: København leži na 55,7° severne zemljepisne širine, zato ima eno največjih nihanj dnevne svetlobe na tem seznamu – približno sedemnajst ur in pol svetlobe sredi poletja in komaj sedem konec decembra.

Kar je ustrezen kraj za Verdensur. Nad zemljo mesto živi po soncu, ki se ne more odločiti. V mestni hiši pa se vseeno vrti zobnik, ki bo svoj prvi polni obrat opravil šele približno leta 27.700 – po en ročno naviti teden naenkrat.