Lisbon

Ali ste vedeli?

Lizbonska poslala vprašalnik in pomotoma izumila znanost

Ena pekarna v Lizboni proda več kot 20.000 kolačkov s kremo na dan.

Fábrica de Pastéis de Belém se odpre ob osmih zjutraj in zapre ob enajstih zvečer. Dvajset tisoč tartov v petnajstih urah deluje približno dvaindvajset na minuto, ves dan, vsak dan. Ob prometnih vikendih se lahko številka podvoji, na vrhuncu pa je trgovina poročala o več kot 50.000 v enem dnevu.

Delajo ga že od leta 1837 po istem receptu.

Izvor je veriga majhnih praktičnih odločitev. Menihi v samostanu Jerónimos so uporabljali jajčne beljake za škrobanje oblačil in bistrenje vina, zaradi česar so imeli veliko rumenjakov. Rumenjake so spremenili v kremne torte in jih prodajali popotnikom, ki so prihajali s parnikom. Ko je liberalna revolucija pripeljala do zaprtja portugalskih samostanov leta 1834, so menihi prodali recept sosednji rafineriji sladkorja. Tri leta pozneje so lastniki rafinerije odprli trgovino.

Recept ni bil nikoli objavljen. Pozna ga maloštevilni slaščičarji, ki pripravljajo torte v prostoru, ki ga trgovina imenuje skrivna delavnica. Vsak drugi kolač s kremo na Portugalskem – in veliko jih je v vsaki kavarni v državi – je pastel de nata. Samo tisti, izdelani v tej stavbi, so pastéis de Belém.

Pritrjen je celo pregovor: nevesta, ki enega poje, ne bo nikoli snela prstana. Pari se pojavijo v poročni obleki.

Ura: kar je lep kontrast s tem, kar je Portugalska naredila glede svojega časovnega pasu.

Portugalska ni na srednjeevropskem času in geografsko ne bi smela biti - Lizbona leži na približno 9° zahodne zemljepisne širine, v liniji z Britanijo in Irsko. Vendar je CET poskusil dvakrat: od 1966 do 1976 in ponovno od 1992 do 1996. Obakrat se je obrnil.

Drugi preobrat so povzročila združenja staršev. Otroci so se v šolo odpravljali še v temi in nočejo iti spat, ko je zunaj še svetlo.

Mesto, ki že 188 let izdeluje eno pecivo po enem nespremenjenem receptu in v tridesetih štirikrat spremeni državni časovni pas.

Zjutraj 1. novembra 1755 – na dan vseh svetih, ko so bile cerkve polne – je ob obali Portugalske prizadel potres, ocenjen na magnitudo 8,5 do 9. Tresenje je trajalo od tri do šest minut in odprlo pet metrov široke razpoke v središču Lizbone. Približno štirideset minut kasneje je cunami, visok približno šest metrov, prišel do pristanišča. Potem so sveče, ki so bile podrte v cerkvah, zažgale, kar je ostalo.

Kar se je zgodilo potem, je zanimiv del.

26. januarja 1756 je markiz Pombal poslal portugalskim škofom sklop trinajstih vprašanj, ki naj bi jih prepisali in posredovali vsakemu župniku, ki naj bi jih postavil svojim župljanom. Ob kateri uri se je začelo? Kako dolgo je trajalo tresenje? Koliko valov in kako daleč drug od drugega? Se je zdelo, da prihaja iz smeri? Je morje najprej naraslo ali upadlo? Ali so se živali obnašale nenavadno?

V vprašalniku Bog sploh ni bil omenjen. Pombal je želel opazovanja, ne teologije.

Prišlo je 646 odgovorov. Še vedno so v državnem arhivu. V dvajsetem in enaindvajsetem stoletju so seizmologi uporabili te odgovore, ki so jih vaški duhovniki zbrali od kmetov in ribičev, da bi rekonstruirali in modelirali cunami iz leta 1755. Napaka, ki jo je povzročila, se zdaj imenuje po njem.

Pombal je prav tako obnovil Baixo na leseni kletki - gaiola pombalina - med prvimi namenoma potresno odpornimi zgradbami. Zasnovo je preizkusil tako, da je izdelal majhne lesene modele in okoli njih marširale čete, da bi simulirale tresenje. Na vprašanje, zakaj so nove ulice tako nesmiselno široke, je dejal: "Nekega dne bodo majhne."

Ura: Lizbona leži na 9° zahodne zemljepisne širine in teče po istem času kot London, kar je približno pravilno glede na njeno zemljepisno dolžino in jo postavlja polno uro za 500 kilometrov oddaljenim Madridom.

Portugalska je preizkusila alternativo. Dvakrat. Od leta 1966 do 1976 in ponovno od leta 1992 do 1996 se je država premaknila na srednjeevropski čas, da bi se postavila v vrsto s Španijo in preostalo EU. Sončno poldne se je pomaknilo okoli pol enih. Pozimi je sonce vzšlo sredi jutra; poleti je bilo še svetlo čez deset zvečer.

Združenja staršev so to uničila. Otroci so hodili v šolo v temi, nato pa nočejo iti spat, ker je bilo zunaj še svetlo. Februarja 1996 je predsednik vlade napovedal, da se Portugalska vrača.

Lizbona je izvedla eksperiment, v katerem Madrid še vedno živi. Trajal je štiri leta.

Letna svetloba