Ali ste vedeli?
Petdeset let sta bili dve uri obrnjeni druga proti drugi na trgu v Bombaju v razmaku 38 minut
Do leta 1955 je Bombaj imel svoj čas. Bombajski čas je zaostajal 38 minut in 50 sekund za indijskim standardnim časom, katero uro pa ste uporabljali, je govorilo nekaj o tem, kdo ste.
Boj se je začel zgodaj. Prvi poskus, da bi mestu uvedli enoten čas, je leta 1870 propadel. Leta 1881 je guverner sir James Fergusson ukazal vsem vladnim uradom uvedbo železniškega časa in pozval javnost, naj sledi. Mesto ni bilo navdušeno – zakrožile so govorice, da je guvernerjevo nenadno navdušenje nad standardizacijo imelo precej opraviti s tem, da je dvakrat zamudil vlak. Vlada je morala leta 1883 znova uvesti lokalni čas.
Istega leta je senat Bombajske univerze celo sejo razpravljal o tem, kateri čas naj kaže novi stolp z uro univerze, visok 280 čevljev (približno 85 metrov). Eden od članov je preprosto trdil, da ura in stolp pripadata Bombaju, zato naj kažeta bombajski čas.
Nato je v letih 1905–06 podkralj lord Curzon uvedel indijski standardni čas (IST) na nacionalni ravni. To je bil isti Curzon, ki je pravkar razdelil Bengal, in v Bombaju je zavrnitev njegove ure postala način, kako zavrniti njega samega. Javne stolpe z uro so kamenjali. Stavkali so pisarniški in tovarniški delavci. Podpisana je bila peticija proti IST z utemeljitvijo, da je v nasprotju z načeli sodobne znanosti.
V mlinu Jacob Sassoon se je zbralo več kot 2000 delavcev in razbili pisarno časomerilca, ker je nov čas pomenil začetek dela pred zoro. Mlin je popustil in pustil, da začnejo ob 6. uri zjutraj po bombajskem času – 6:39 zjutraj po standardnem času – kar pomeni ob sončnem vzhodu.
Ura: in potem je mesto preprosto delovalo po obeh urah, petdeset let.
Časopisi so natisnili dnevni seznam dogodkov z „BT“ ali „ST“ poleg vsakega vnosa, tako da ste vedeli, kateremu času – in kateri politiki – dogodek pripada. Ura na vrhu postaje Victoria Terminus je kazala standardni čas. Neposredno čez trg so ure mestne korporacije kazale bombajski čas. Pol stoletja sta stali druga proti drugi, osemintrideset minut narazen.
Madraški čas so postopoma opustili. Kalkutski čas je trajal do leta 1948. Bombaj je zdržal do leta 1955 – in tudi potem so ga parsijski ognjeni templji še naprej uporabljali za obrede, Mumbajčani pa so govorili, da „tečejo po bombajskem času“, ko so prišli pozno.
Viri
- bombaywiki (CAMP), *Bombay Time* (natančno 38 minut in 50 sekund; uri terminala Victoria in mestne hiše obrnjeni druga proti drugi)
- Atlas Obscura, *The Long History of 'Bombay Time' and Resistance to Colonial Rule* (poskusa leta 1870 in 1881; polemika s stolpom Rajabai; več kot 2000 delavcev v tovarni Jacob Sassoon)
- Shekhar Krishnan, *Bombay Time: Clock Work in the Colonial City, 1870–1955*
- Live History India, *When Setting the Clock Divided the Subcontinent* (znaki BT/ST v časopisih; citat Jima Masselosa; Kalkuta 1948, Bombaj 1955)
- Oxford ORA, *The Politics of Time in Colonial Bombay* (Fergussonova govorica o zamudi vlaka; umik leta 1883)