Cairo

Ali ste vedeli?

Egipt izumil 24-urni dan, nato pa pustil svoj koledar tavati 1460 let

Egipt vsak dan razdeli približno 250 do 270 milijonov štruc subvencioniranega kruha.

Upravičenost je pet štruc na osebo na dan, izžrebana na državni pametni kartici, in doseže približno dve tretjini prebivalstva - nekje med 66 in 70 milijoni ljudi.

Kruh je aish baladi in beseda je pomembna. V večini arabsko govorečih držav je kruh khobz. V egipčanski arabščini je _aish_ — kar pomeni »življenje«.

Ekonomika je izjemna. Od 1989 do junija 2024 se je cena subvencionirane štruce držala pri petih piastrih – približno desetinki ameriškega centa. Petintrideset let brez prilagajanja, skozi devalvacije, vojne in globalne žitne šoke. Ko se je končno dvignila, je šla na dvajset piastrov, pri čemer so upravičenci še vedno plačali približno 16 % stroškov proizvodnje štruce; država krije ostalih 84 %.

Samo program kruha porabi približno 8,5 milijona ton pšenice na leto – približno 3,5 milijona pridelane doma in 5,5 milijona uvožene, zaradi česar je Egipt v veliki meri pogosto največji uvoznik pšenice na svetu. V proračunu za leto 2024/25 je bilo temu dodeljenih približno 125 milijard EGP.

Egipčani pojedo približno 180 kilogramov moke na osebo na leto. Primerjalna številka, ki jo je ponudil vodja državnega žitnega organa za druge države, je bila največ 80.

Nikoli ni šlo samo za hrano. Januarja 1977 je poskus zmanjšanja subvencij povzročil dvodnevni protest po vsej državi in ​​je bil razveljavljen. Leta 2011 je bila zahteva po kruhu, svobodi in socialni pravičnosti, v tem vrstnem redu.

Ura: ki je znana oblika tega mesta.

Kairo je svetu dal 24-urni dan, noč pa je delil vzpon šestintridesetih zvezdnih skupin. Izdelal je tudi 365-dnevni civilni koledar brez prestopnega dne – in ga nato zavrnil. Ko je Ptolemej III leta 238 pr. n. št. predlagal popravek, so ga duhovniki zavrnili.

Tako se je egipčanski koledar premikal nazaj skozi letne čase, vsako leto četrtino dneva, pri čemer je trajalo 1460 let, da se je vrnil na začetek. Egipt je vedel in pustil.

Fiksna številka, ki jo držijo generacije, pri čemer nihanje absorbira vse okoli nje. Kairo to počne že zelo dolgo.

Poglej na uro. Razlog, da ima na njem 24 ur namesto 18, 36 ali 10, je odločitev, sprejeta na Nilu pred več tisoč leti.

Egiptovski astronomi so nebo razdelili na 36 zvezdnih skupin, ki so jih Grki pozneje poimenovali dekani. Vsak dekan je narasel približno deset dni po zadnjem. Duhovniki so jih uporabljali kot nočne ure: če ste opazovali, kateri dekan se vzpenja na obzorju, ste lahko ugotovili uro. V celotni noči je bilo vidnih dvanajst dekanov - torej je noč dobila dvanajst ur. Dan je bil dvanajst enak. Od tod izvira 24-urni dan in od takrat ni bil nikoli spremenjen.

Isti sistem je izdelal koledar. Egiptovsko civilno leto je imelo 365 dni: tri letne čase – poplave, pojav, žetev – po štiri tridesetdnevne mesece, ki so dajali 360, plus pet dodatnih dni, prišitih na koncu in posvečenih rojstnim dnevom petih bogov. Vsak mesec je razdeljen na tri desetdnevne dekane. Pod Novim kraljestvom tempeljski zapisi kažejo, da sta bila zadnja dva dneva vsakega dekana dneva počitka za kraljeve obrtnike, kar je približno tako blizu vikendu, kot je bila bronasta doba.

Egipčanske ure so bile prvotno časovne - dvanajst dnevnih ur je bilo daljših poleti in krajših pozimi, ker so morale razdeliti, kolikor dnevno svetlobo je dejansko bilo. Ure s fiksno dolžino so prišle kasneje.

Ura: tukaj je napaka in je veličastna.

Egiptovsko civilno leto ni imelo prestopnega dne. Niti enega, nikoli. Torej je bilo za približno četrtino dneva manjše od pravega sončnega leta, vsako leto, brez popravka.

Posledica tega je, da je koledar nenehno drsel nazaj skozi letne čase. Novoletni dan in dejanski heliakalni vzpon Siriusa – dogodek, okrog katerega je bilo prvotno zgrajeno leto – se ponovno uskladita le enkrat na 1460 let. Praznik žetve bi lahko nastopil sredi poplave in na koncu se je tudi zgodil.

Leta 238 pr. n. št. je Ptolemej III uradno predlagal, da se vmesnemu mesecu vsako četrto leto doda šesti dan. Duhovniki so to zavrnili.

Tako je Egipt izumil okvir, po katerem še vedno deluje celoten planet, nato pa je stoletja zavračal edini popravek, ki bi ohranil usmerjenost proti soncu.

Letna svetloba