Rome

Ali ste vedeli?

Rim je izbrisal deset dni, Evropa pa se je o tem prepirala 341 let

Vsak dan turisti vržejo približno 3000 € v kovancih v vodnjak Trevi.

V enem letu to znese približno 1,4 do 1,6 milijona €. Leta 2022 je dobrodelna organizacija Caritas Roma odštela 1,4 milijona € iz vode; Leto 2023 je bilo rekordno.

V povprečju morda trideset centov na kovanec je 3000 evrov na dan približno deset tisoč kovancev, vrženih z roko, čez levo ramo, vsak dan v mestu, ki sprejme okoli 21 milijonov turistov na leto.

Zberejo jih s palicami za grmičevje in sesalno cevjo, medtem ko policija stoji v bližini, saj po mestnem odloku kovanec postane občinska last v trenutku, ko pade v vodo - zaradi česar je ribolov eden od kraje. Aretacije so rutina. Neki moški je novinarjem povedal, da je zbiranje le-teh njegov poklic že leta.

Od leta 2001 je denar namenjen romski Karitas, ki ga uporablja za vodenje banke hrane in ljudske kuhinje ter za pomoč družinam v težavah. Znaša približno 15 % letnega proračuna dobrodelne organizacije in zahvaljujoč prostovoljnim števcem se izgubi samo približno 6 % zaradi stroškov sortiranja.

Kovanci prispejo v vseh valutah na Zemlji – evrih, dolarjih, funtih – ter se ločijo in zamenjajo. Med njimi je Caritas poročala o najdbi očal, verskih medalj in kompleta zobnih protez.

Ura: vse to je zelo rimska ureditev, ker je to mesto z obliko, ki vsem drugim govori, kaj naj štejejo.

Leta 1582 je papež Gregor XIII izbrisal deset dni iz koledarja in, kar je še pomembneje, določil pravilo prestopnega leta, ki še vedno velja v vsaki napravi na Zemlji. Rim je izvozil sistem za štetje časa in svet je potreboval tri stoletja in pol, da ga je v celoti sprejel.

Trevi je obratna transakcija. Desettisočkrat na dan svet vrže drobiž nazaj.

24. februarja 1582 je papež Gregor XIII izdal papeško bulo z naslovom Inter gravissimas — »med najresnejšimi zadevami«. Julijanski koledar je od Julija Cezarja tiho precenjeval dolžino leta za približno enajst minut in enajst minut na leto, sestavljenih v šestnajstih stoletjih, je spomladansko enakonočje premaknilo za deset dni s položaja. Velika noč se je odmikala.

Popravek je bil topi. V državah, ki so ga takoj sprejele, je četrtku, 4. oktobra 1582, sledil petek, 15. oktober 1582. Od 5. do 14. se enostavno ni zgodilo. Deset datumov je bilo z odlokom črtanih iz človeške zgodovine.

Ena podrobnost je tiho briljantna: cikel delovnih dni je ostal nedotaknjen. Četrtku je še vedno sledil petek. Samo številke so poskočile. Nihče ni izgubil nedelje.

Nato je Evropa naslednja tri stoletja in pol preživela v nestrinjanju.

Katoliške države so se takoj zamenjale — Papeška država, Španija, Portugalska, Poljska-Litva. Decembra je sledila Francija. Protestantske in pravoslavne države so zavrnile koledar, ki ga je izdal papež. Britanija je vztrajala do leta 1752, do takrat pa je napaka narasla na enajst dni, tako da je sredi, 2. septembru, sledil četrtek, 14. september. Rusija je čakala do leta 1918. Grčija do leta 1923 — 341 let po Rimu.

Stoletja se je datum spreminjal, ko ste prestopili mejo. Leta 1627 so se angleške sile 12. julija izkrcale na Île de Ré, 22. julija pa so jih pričakale francoske sile. Isti dan. Obe strani sta se strinjali, da je bil četrtek.

In Švedska je veličastno poskušala postopoma uvesti spremembo tako, da je štirideset let preskočila vsak prestopni dan. Preskočil je leto 1700, nato pozabil leta 1704 in spet pozabil leta 1708 – Švedsko je zapustil en dan pred julijanskim koledarjem in deset dni za gregorijanskim, edino na svetu na svojem koledarju.

Ura: to berete na gregorjevem koledarju. Tako je skoraj vsem. Pravi dosežek reforme ni bil deset dni - to je bilo pravilo prestopnega leta: deljivo s štiri, razen stoletij, razen če ni deljivo s štiristo. Zato leto 1900 ni bilo prestopno leto, leto 2000 pa je bilo.

To pravilo zdaj tiho teče v vsakem telefonu, vsakem strežniku in vsaki uri na Zemlji, vključno s to. Papeški popravek datuma velike noči iz 16. stoletja še vedno dela aritmetiko v vašem žepu.

Letna svetloba