| MESTO | LOKALNI ČAS | Razlika | Kmalu |
|---|---|---|---|
| London Združeno kraljestvo | 01:00 | −2 h | Od 25. okt. bo −3 h |
| Berlin Nemčija | 02:00 | −1 h | Od 25. okt. bo −2 h |
| Dubaj Združeni arabski emirati | 04:00 | +1 h | |
| Tokio Japonska | 09:00 | +6 h | |
| Sydney Avstralija | 10:00 | +7 h | Od 4. okt. bo +8 h |
| New York Združene države Amerike | 20:00sre. | −7 h | Od 1. nov. bo −8 h |
| Los Angeles Združene države Amerike | 17:00sre. | −10 h | Od 1. nov. bo −11 h |
Wadi Musa (Jordanija) uporablja čas UTC+3. Ta časovni pas ostaja vse leto na UTC+3 – poletnega časa ne uporabljajo. Časovna razlika med mestoma Wadi Musa in New York je 7 ur. Običajni delovni čas (9:00–18:00) se z mestom New York prekriva približno 2 h na dan. Dober čas za povezavo: 16:00–18:00 v mestu Wadi Musa ustreza 09:00–11:00 v mestu New York. Časovna razlika med mestoma Wadi Musa in London je 2 uri. Običajni delovni čas (9:00–18:00) se z mestom London prekriva približno 7 h na dan. Dober čas za povezavo: 11:00–18:00 v mestu Wadi Musa ustreza 09:00–16:00 v mestu London. Časovna razlika med mestoma Wadi Musa in Tokio je 6 ur. Običajni delovni čas (9:00–18:00) se z mestom Tokio prekriva približno 3 h na dan. Dober čas za povezavo: 09:00–12:00 v mestu Wadi Musa ustreza 15:00–18:00 v mestu Tokio. Ta časovni pas si delijo tudi mesta, kot so Moskva, Istanbul, Nairobi. Če upoštevate te časovne razlike, lažje načrtujete klice ali potovanja v mesto Wadi Musa in iz njega.
V mestu Wadi Musa (Jordanija) živi približno 17 tis. prebivalcev. Danes je dnevne svetlobe približno 11,9 h: sončni vzhod ob 06:30, zahod ob 18:25. Ta časovni pas ostaja vse leto na UTC+3 – poletnega časa ne uporabljajo. Leži na severni polobli, približno 30° severno od ekvatorja. Promet poteka po desni.
Glavno mesto
Aman
Celina
Azija
Časovni pas
UTC+3 · Asia/Amman
Geografske koordinate
30,32° S, 35,48° V
Valuta
JOD (د.ا)
Klicna koda
+962
Stran vožnje
Desno
Polobla
Severna
Uradni jezik
Arabščina
Merski sistem
Metrični
Ali ste vedeli?
Petra so iz peščenjaka izklesali Nabatejci okoli 4. stoletja pr. n. št., izkopanih pa je le okoli 15 % – ostalo je še pod zemljo. Njen vodni sistem je skozi puščavski kanjon zagotavljal zanesljivo oskrbo mesta z morda 20.000 prebivalci.
Ura: Wadi Musa uporablja UTC+3. Ob zimskem solsticiju zahajajoče sonce posije skozi vrata Ad Deirja, samostana, in osvetli oltar v notranjosti – verjetno namerno.
Mesto Wadi Musa leži na 35,5° vzhodne dolžine. Njegov časovni pas UTC+3 temelji na poldnevniku 45° vzhodne dolžine. Razlika 9,5° med njima pomeni, da ura prehiteva sonce za približno 38 minut: sončni poldan nastopi okoli 12:38 in ne ob 12:00. Pas vse leto ostaja na UTC+3 – poletnega časa tukaj ni.
Najdaljši dan leta 2026 je 22. junij: 14 h 6 min dnevne svetlobe. Najkrajši je 22. december: 10 h 11 min. Razlika med njima je 3 h 55 min. Na tej zemljepisni širini se letni časi poznajo na uri, a nikoli dramatično.
Najzgodnejši sončni vzhod in najpoznejši zahod ne padeta na najdaljši dan. V mestu Wadi Musa sonce najprej vzide 12. junija ob 05:35, najpozneje pa zaide šele 2. julija ob 19:44. Ločuje ju časovna enačba: eliptična tirnica Zemlje in nagib njene osi skozi leto premikata sončni poldan za nekaj minut naprej in nazaj.
Po sončnem zahodu nebo še nekaj časa ostane svetlo. V mestu Wadi Musa civilni somrak ob enakonočju traja približno 24 minut.
Vse vrednosti v tem razdelku so izračunane iz zemljepisne širine, dolžine in časovnega pasu IANA samega mesta z NOAA-jevimi sončnimi algoritmi (Spencer, 1971), z natančnostjo približno ±2 kotni minuti pod 65° zemljepisne širine.
Uradni časovni pas mesta Wadi Musa (Jordanija) je Asia/Amman, trenutni odmik od UTC pa znaša UTC+3.
Ocenjeno prebivalstvo mesta Wadi Musa je približno 17 tis., geografske koordinate pa so 30,32° S, 35,48° V.
Mesto Wadi Musa ima ob najdaljšem dnevu 14 h 6 min dnevne svetlobe, ob najkrajšem pa 10 h 11 min; letno povprečje je 12 h 10 min na dan.
Sončni poldan v mestu Wadi Musa nastopi okoli 12:38 po standardnem času UTC+3, ker mesto leži 9,5° od poldnevnika, na katerem temelji njegov časovni pas.
Mesto, vklesano v pečino: Petra so iz peščenjaka izklesali Nabatejci okoli 4. stoletja pr. n. št., izkopanih pa je le okoli 15 % – ostalo je še pod zemljo.