Hong Kong

Ali ste vedeli?

Javna ura v Hongkongu se je začela kot kazen

Hongkong ima več nebotičnikov kot katero koli drugo mesto na svetu in ni blizu.

V mestu je več kot 9.000 visokih stavb. Več kot 1.000 jih stoji nad 100 metri. Po standardni definiciji, ki jo uporablja Svet za visoke stavbe in urbane habitate - 150 metrov in več - ima Hongkong nekje med 569 in 669, odvisno od števila in presečnega datuma. Guinness z uporabo številk CTBUH iz januarja 2025 daje 669.

New York, ki je ta naziv nosil od izuma nebotičnika do zgodnjega 2000-ih, jih ima okoli 320. Chicago, kjer je bil zgrajen prvi, jih ima 137.

Nad 200 metri ima Hongkong 102 zgradbi. Nad 300 metri šest. Nad 400 metri dva. Najvišji je Mednarodni trgovski center s 484 metri in 118 nadstropji.

Razlog je prej geografija kot ambicije. Hongkong je stisnjen med gore in morje z zelo malo zazidljivega zemljišča, zato je bila edina razpoložljiva smer navzgor.

Ura: in stavba, ki jo je začela, je bila postavljena pod znanim imenom.

Prva zgradba v Hongkongu, večja od 150 metrov, je bila Jardine House, dokončana leta 1973, ki jo je zgradil Jardine Matheson.

To je ista trgovska hiša, ki je od leta 1860 vsak dan opoldne streljala z mornariško puško nad zalivom Causeway. Zgodba pravi, da je višji častnik kraljeve mornarice nasprotoval družbi, ki je izstreljevala pozdrave za svoj taipan, in kot opomin je bilo ukazano, da mora iz puške streljati vsak dan, za vedno, kot javni časovni signal za kolonijo.

To še vedno počnejo, 165 let pozneje, po petinštirideset sekund naenkrat.

Torej isto podjetje, ki je bilo kaznovano, da je Hongkongu povedalo, kdaj je bila zgrajena tudi stolpnica, ki mu je povedala, v katero smer naj raste. Puška sproži ob uri opoldne, kar je v Hongkongu približno triindvajset minut preden je sonce dejansko nad glavo.

Vsak dan opoldne na obali zaliva Causeway Bay uniformirani stražar, ki ga zaposluje trgovska hiša Jardine Matheson, prikoraka do majhnega ograjenega prostora, osemkrat pozvoni na ladijski zvonec, da označi konec dopoldanske straže, izstreli iz mornariške puške nad tajfunskim zavetjem, znova pozvoni in odkoraka stran.

To se dogaja že več kot sto šestdeset let in po zgodbi, ki jo o tem pripoveduje Hongkong, se je začelo kot graja.

Jardine Matheson je zemljišče kupila leta 1841 — prvo zemljišče, prodano na javni dražbi v kolonialnem Hongkongu. Podjetje je imelo pištolo na svoji obali in je po navadi izstrelilo pozdrav, kadar koli je prišel ali odšel taipan, vodja podjetja.

Okoli leta 1860 je višji častnik kraljeve mornarice, ki je na novo prispel v Hong Kong, slišal to in ni se zabaval. Pozdravi s strelnim orožjem so bili pravica guvernerja in višjih vojaških častnikov, ne pa šefa trgovskega podjetja. Za kazen je bilo Jardine Matheson ukazano, naj strelja s pištolo vsak dan opoldne, za vedno, kot javni časovni signal za kolonijo.

Še vedno to počnejo.

Tradicija se je ustavila šele med japonsko okupacijo, ko je originalna pištola izginila. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so ga zamenjali z manjšim modelom, potem ko so se sosedje pritoževali nad hrupom. Zažene se tudi ob polnoči na silvestrovo, od leta 1989 pa lahko sponzorji plačajo za zagon, izkupiček pa gre v dobrodelne namene.

Ura: tisto, zaradi česar je to več kot le anekdota, je, čemu je pištola pravzaprav služila.

Hongkong je bil pristaniško gospodarstvo, pristaniško gospodarstvo pa potrebuje javni čas. Pristanišča po vsem svetu so to rešila vizualno, s časovnimi kroglami, ki so jih spustili ob določeni uri, da so lahko ladje nastavile svoje kronometre – to je uspelo Greenwichu, prav tako žoga, ki je sčasoma postala novoletni spektakel v New Yorku. Hongkong je imel tudi vizualne signale. Toda puška ima eno prednost pred žogo: ni vam treba gledati vanjo.

Tako je Hong Kong dobil zvočni časovni signal, slišen milje čez vodo, ki ga je sprožilo zasebno podjetje po pomorskih ukazih, kot uslugo celotni koloniji, za katerega nihče ni prosil in ga od takrat nihče ni preklical.

Hongkong leži na 114° vzhodne zemljepisne širine in poteka na UTC+8, območju, zgrajenem za 120. poldnevnik. Kar pomeni, da je pištola, ki je mestu povedala, kaj je opoldne, vedno sprožila približno triindvajset minut, preden je sonce dejansko nad glavo — in se od takrat popolnoma, javno, zanesljivo moti glede tega vsak dan.

Letna svetloba