Trenutni lokalni čas: Atene

Letna dnevna svetloba: Atene

Ali ste vedeli?

Atene imajo 2000 let star računalnik, ki ga celo leto nihče ni opazil

Grčija ima približno 120 milijonov oljčnih dreves.

Prebivalstvo je približno 10,4 milijona. To pomeni enajst ali dvanajst dreves na Grka. Približno 450.000 družin je odvisnih od oljčnega olja kot primarnega ali sekundarnega vira dohodka. Oljčno olje predstavlja približno 9 % vrednosti celotne kmetijske proizvodnje države, 2–3 % celotnega izvoza in 20 % izvoza hrane.

Zdaj pa statistika, ki jo vsi ponavljajo – in tu postane zanimivo.

Nenehno boste brali, da Grki porabijo več oljčnega olja na osebo kot kdor koli na Zemlji – običajno navedeno kot 20 litrov na leto, včasih 24. Več kot pet galon na osebo. To je čudovita številka in je povsod.

Mednarodni svet za oljčno olje, ki to dejansko meri, je v svoji statistiki za marec 2025 porabo Grkov na prebivalca ocenil na 9,3 kilograma. Evropska komisija je za leto 2011/12 navajala 17,9 kg. Grška specializirana publikacija za oljčno olje ocenjuje nekaj več kot sedem litrov za pridelovalno leto 2025–26 – dva litra manj kot dve leti prej – in jasno pravi, da Grki na osebo morda ne porabijo več oljčnega olja kot kdor koli drug, ne glede na to, kar so počeli v preteklosti.

Poštena različica je torej: Grčija je še vedno prva ali blizu nje, številka hitro pada, številka v širokem obtoku pa je približno dva do trikrat večja od trenutno izmerjene.

Za primerjavo: Američani porabijo približno en liter na leto. Celo znižana grška številka je sedemkrat večja.

Atene niso mesto, ki hiti h končni številki.

Leta 1900 so bili potapljači za spužve z otoka Symi na poti v Severno Afriko, ko so se zaradi nevihte morali zateči v zavetje Antikitere, skalnatega otočka med Kreto in Peloponezom. Spustili so se pogledat naokoli in na približno 45 metrih našli razbitino ladje iz rimskega obdobja, raztreseno med bronastimi in marmornimi kipi.

Grška vlada je organizirala reševanje. V naslednjem letu so izvlekli osupljive predmete – antikiterskega efeba, filozofovo glavo, amfore, nakit, steklo – in vse to je šlo v Narodni arheološki muzej v Atenah.

Najden je bil tudi korodiran kos brona, velik približno kot velika knjiga. Nihče ga ni natančno pogledal. Stal je v kotu muzeja.

17. maja 1902 je arheolog Valerios Stais opazil, da se je kepa posušila in razklala ter da je v njej zobato kolo.

Mehanizem z Antikitere je bil zgrajen okoli 150–100 pr. n. št. To je bronasti kalkulator z ročnim pogonom in je najstarejši znani analogni računalnik na Zemlji. Sledil je soncu in luni, reproduciral neenakomerno gibanje Lune z izsrednim zobnikom in zatičem, napovedoval sončne in lunine mrke skozi Sarosov cikel, vodil 19-letni Metonov koledar, kazal položaje petih planetov, znanih v antiki, in odšteval štiriletni cikel panhelenskih iger, med njimi tudi olimpijske igre.

Ohranila se je le približno tretjina, zdaj v 82 delih, vključno s 30 korodiranimi zobniki. Največji zobnik je imel 223 zob, vsakega so ročno izpilili.

Nekaj primerljive mehanske zapletenosti se nikjer na Zemlji ne bi pojavilo še približno 1400 let.

Notri pa je bilo še nekaj. Ko so leta 2005 uporabili visokoločljivostno računalniško tomografijo, je ta razkrila na tisoče drobnih grških znakov, vgraviranih med zobnike – priročnik z navodili, napisan na bronu, neprebran dva tisoč let.

Ura: trenutno uporabljate napravo, ki vam pove čas v mestih po vsem svetu, spremlja sončni vzhod in zahod ter sledi lunini fazi.

To je počel tudi tisti. Narejen je bil iz brona, stal je v leseni škatli, vrtel si ga z ročajem in se je pred dvatisoč leti potopil s trgovsko ladjo ter ležal na morskem dnu, dokler niso nekaj potapljačev za spužve ujeli slabo vreme.