Trenutni lokalni čas: Stockholm

Letna dnevna svetloba: Stockholm

Ali ste vedeli?

Švedska je izumila dan, ki je obstajal natanko enkrat

Manj kot 1 % švedskih gospodinjskih odpadkov gre na odlagališče.

Preostanek se reciklira, kompostira ali sežge za pridobivanje energije v 33 ali 34 obratih za energetsko izrabo odpadkov v državi. Približno polovica gospodinjskih odpadkov se sežge; toplota napaja omrežja daljinskega ogrevanja, ki ogrevajo več kot milijon domov, en obrat v Stockholmu pa jih ogreva približno 190.000. Delež gospodinjskih odpadkov, ki se reciklirajo ali drugače izkoristijo, se je povečal s približno 38 % leta 1975 na približno 99 % danes. Povprečen Šved še vedno proizvede 467 kg odpadkov na leto.

Tudi Švedska uvaža smeti. Nekje med 800.000 in 1,9 milijona ton na leto iz Združenega kraljestva, Norveške, Irske in Italije, ki za storitev plačajo približno 43 dolarjev na tono. Švedska zasluži okoli 100 milijonov dolarjev letno. Leta 2016 so uvoženi odpadki sestavljali 20–25 % vsega, kar so sežgali.

Kar nas pripelje do zanimivega dela, saj je zgodba, ki jo vsi pripovedujejo o tem, napačna.

Nenehno boste brali, da je Švedski zmanjkalo smeti in da mora uvažati odpadke drugih držav, da lahko njeni obrati delujejo. To je čudovita slika in ni resnična. Anna-Carin Gripwall iz Avfall Sverige, švedskega združenja za ravnanje z odpadki, je za The Independent leta 2016 povedala, da bi lahko elektrarne namesto tega delovale na biogorivo – in decembra 2025 ponovno potrdila za Snopes, da je še vedno tako. Swedenergy pravi enako.

Švedska smeti ne uvaža, ker jih mora. Smeti uvaža, ker to plačujejo druge države.

Ura: Švedska ima za sabo še eno znano dejstvo, ki se izkaže za bolj zapleteno, kot se zdi.

Ko se je preostala Evropa prepirala o gregorijanskem koledarju, je Švedska prišla do nečesa, kar je zvenelo kot razumen kompromis. Namesto da bi deset dni izbrisala naenkrat, bi se prilagodila postopoma: preskočila bi vsak prestopni dan štirideset let in okoli leta 1740 bi koledar tiho zdrsnil v ujemanje, ne da bi kdo opazil.

Švedska je preskočila prestopni dan leta 1700, kot je bilo načrtovano.

Potem se je začela Velika severna vojna in Švedska je imela v mislih druge stvari, zato je pozabila preskočiti prestopni dan leta 1704. Nato je spet pozabila leta 1708.

Država je bila zdaj v položaju, v katerem se ni znašla nobena druga država v zgodovini: en dan pred julijanskim koledarjem, deset dni za gregorijanskim in sama na svetu s koledarjem lastne izdelave, ki ga nihče drug ni mogel brati.

Leta 1711 je kralj Karel XII. obupal in ukazal umik nazaj na julijanski koledar. Da bi to naredili, je morala Švedska vrniti dan, ki ga je odstranila leta 1700. Toda leto 1712 je bilo že prestopno leto, zato je že imelo 29. februar.

Tako je Švedska dodala še enega.

30. februar 1712. Bil je petek. Leto je imelo 367 dni. To je edini 30. februar v zabeleženi zgodovini in resnični ljudje so ga uporabljali – par po imenu Sven Hall in Ellna Jeppsdotter sta se na ta datum poročila v Ystadu in nato do konca življenja nista mogla praznovati obletnice na dan, ko se je poroka zgodila.

Švedska je končno prešla na gregorijanski koledar leta 1753, ko je skočila s 17. februarja naravnost na 1. marec. Za to je potrebovala triinpetdeset let, vojno, en nemogoč datum in štiri monarhe.

Stockholm leži na 59,3° severne širine, kar mu daje enega največjih nihajev dnevne svetlobe med prestolnicami na tem seznamu. Okoli sredine poletja dobi mesto približno osemnajst ur in pol dnevne svetlobe. Okoli zimskega solsticija dobi približno šest.

Nekaj primernega je v tem, da se država, ki se ni mogla zediniti, kateri dan je, nahaja tam, kjer se dolžina dneva spreminja za dvanajst ur. V Stockholmu na vprašanje „kako dolg je dan?“ nikoli ni bilo stalnega odgovora, v začetku 18. stoletja pa nekaj časa tudi na vprašanje „kateri datum je danes?“ ne.