Lima

Ali ste vedeli?

Mesto z 98% vlažnostjo in skoraj brez dežja

1. V Limi pade manj kot 10 milimetrov dežja na leto.

Ocene se razlikujejo med približno 7 in 16 milimetri, odvisno od obdobja merjenja, vendar je slika dosledna: to je ena najbolj suhih prestolnic na Zemlji, takoj za Kairom. Je tudi drugo največje puščavsko mesto na svetu, spet za Kairom.

Za primerjavo, London dobi okoli 600 milimetrov. Lima prejme približno eno osemdesetino tega.

2. Pa vendar vlažnost doseže 98 %.

Hladen Humboldtov tok teče po tej obali in hladi zrak nad njo. Hladen zrak zadržuje manj vlage, zato mesto namesto dežja dobi garúa – vztrajno sivo rošenje, ki več mesecev leži nad Limo.

Rezultat je resnična podnebna nenavadnost: Lima beleži približno 1230 sončnih ur na leto, manj kot London, kljub temu, da leži na 12° južne zemljepisne širine, globoko v tropih. Tropsko mesto, stalno oblačno, v puščavi.

3. Deset milijonov ljudi pije vodo, ki se začne s taljenjem ledenika nad 5000 metri.

Lima je odvisna od treh andskih rek – Rímac, Chillón in Lurín – in približno 80 % njene oskrbe izvira samo iz porečja Rímac. Rímac se dvigne nad 5000 metrov in prenaša taljeni sneg in ledeniški odtok do obalne puščave.

Umikajoči se andski ledeniki so dolgoročno tveganje. Medtem so na pobočjih napeli mreže za lovljenje megle, ki zbirajo vodo iz zraka, ena inženirska univerza pa je zgradila reklamni pano, ki kondenzira atmosfersko vlago v pitno vodo in jo hrani v 20-litrskih rezervoarjih.

Mesto brez dežja in 98% vlažnosti je začelo zbirati vlago.

4. Najstarejša univerza v Ameriki je odprta že od leta 1551.

Nacionalna univerza San Marcos neprekinjeno deluje 475 let — dlje kot katera koli druga univerza na polobli.

Ura: Lima leži na približno 77° zahodne zemljepisne širine, na UTC−5, ki je zgrajen za 75. poldnevnik. Mesto teče približno osem minut pred svojim sončnim poldnevom – zelo dobro poravnano.

Ne da bi ga lahko kdo videl. Na 12° južne širine se dolžina dneva vse leto skoraj ne spreminja in niha le med enajstimi in pol ter trinajstimi urami. Združite nebo, ki se ne spreminja, s soncem, ki je običajno za oblaki, in dobili boste mesto, kjer je prehod dneva označen predvsem s sivino, ki postane svetlejša in nato spet temnejša.

Letna svetloba