| MESTO | LOKALNI ČAS | Razlika | Kmalu |
|---|---|---|---|
| London Združeno kraljestvo | 01:00 | −2 h | Od 25. okt. bo −3 h |
| Berlin Nemčija | 02:00 | −1 h | Od 25. okt. bo −2 h |
| Dubaj Združeni arabski emirati | 04:00 | +1 h | |
| Tokio Japonska | 09:00 | +6 h | |
| Sydney Avstralija | 10:00 | +7 h | Od 4. okt. bo +8 h |
| New York Združene države Amerike | 20:00sre. | −7 h | Od 1. nov. bo −8 h |
| Los Angeles Združene države Amerike | 17:00sre. | −10 h | Od 1. nov. bo −11 h |
Kuvajt uporablja čas UTC+3. Ta časovni pas ostaja vse leto na UTC+3 – poletnega časa ne uporabljajo. Časovna razlika med mestoma Kuvajt in New York je 7 ur. Običajni delovni čas (9:00–18:00) se z mestom New York prekriva približno 2 h na dan. Dober čas za povezavo: 16:00–18:00 v mestu Kuvajt ustreza 09:00–11:00 v mestu New York. Časovna razlika med mestoma Kuvajt in London je 2 uri. Običajni delovni čas (9:00–18:00) se z mestom London prekriva približno 7 h na dan. Dober čas za povezavo: 11:00–18:00 v mestu Kuvajt ustreza 09:00–16:00 v mestu London. Časovna razlika med mestoma Kuvajt in Tokio je 6 ur. Običajni delovni čas (9:00–18:00) se z mestom Tokio prekriva približno 3 h na dan. Dober čas za povezavo: 09:00–12:00 v mestu Kuvajt ustreza 15:00–18:00 v mestu Tokio. Ta časovni pas si delijo tudi mesta, kot so Moskva, Istanbul, Nairobi. Če upoštevate te časovne razlike, lažje načrtujete klice ali potovanja v mesto Kuvajt in iz njega.
V mestu Kuvajt živi približno 3,1 mio. prebivalcev. Danes je dnevne svetlobe približno 11,9 h: sončni vzhod ob 05:40, zahod ob 17:35. Ta časovni pas ostaja vse leto na UTC+3 – poletnega časa ne uporabljajo. Leži na severni polobli, približno 29° severno od ekvatorja. Promet poteka po desni.
Glavno mesto
Kuvajt 👑
Celina
Azija
Časovni pas
UTC+3 · Asia/Kuwait
Geografske koordinate
29,38° S, 47,98° V
Valuta
KWD (د.ك)
Klicna koda
+965
Stran vožnje
Desno
Polobla
Severna
Uradni jezik
Arabščina
Merski sistem
Metrični
Ali ste vedeli?
Kuvajtski stolpi skupaj hranijo približno 9000 kubičnih metrov vode in so del mreže več deset vodnih stolpov, zgrajenih v sedemdesetih letih 20. stoletja za mesto, ki v bistvu nima lastne sladke vode. Kuvajt razsoljuje skoraj vse, kar pije.
Ura: Kuvajt uporablja UTC+3 vse leto; nobena država na Arabskem polotoku ne uporablja poletnega časa.
Mesto Kuvajt leži na 48,0° vzhodne dolžine. Njegov časovni pas UTC+3 temelji na poldnevniku 45° vzhodne dolžine. Razlika 3,0° med njima pomeni, da ura zaostaja za soncem za približno 12 minut: sončni poldan nastopi okoli 11:48 in ne ob 12:00. Pas vse leto ostaja na UTC+3 – poletnega časa tukaj ni.
Najdaljši dan leta 2026 je 22. junij: 14 h 2 min dnevne svetlobe. Najkrajši je 22. december: 10 h 16 min. Razlika med njima je 3 h 46 min. Na tej zemljepisni širini se letni časi poznajo na uri, a nikoli dramatično.
Najzgodnejši sončni vzhod in najpoznejši zahod ne padeta na najdaljši dan. V mestu Kuvajt sonce najprej vzide 11. junija ob 04:48, najpozneje pa zaide šele 2. julija ob 18:52. Ločuje ju časovna enačba: eliptična tirnica Zemlje in nagib njene osi skozi leto premikata sončni poldan za nekaj minut naprej in nazaj.
Po sončnem zahodu nebo še nekaj časa ostane svetlo. V mestu Kuvajt civilni somrak ob enakonočju traja približno 24 minut.
Vse vrednosti v tem razdelku so izračunane iz zemljepisne širine, dolžine in časovnega pasu IANA samega mesta z NOAA-jevimi sončnimi algoritmi (Spencer, 1971), z natančnostjo približno ±2 kotni minuti pod 65° zemljepisne širine.
Uradni časovni pas mesta Kuvajt je Asia/Kuwait, trenutni odmik od UTC pa znaša UTC+3.
Ocenjeno prebivalstvo mesta Kuvajt je približno 3,1 mio., geografske koordinate pa so 29,38° S, 47,98° V. To je glavno mesto države Kuvajt.
Mesto Kuvajt ima ob najdaljšem dnevu 14 h 2 min dnevne svetlobe, ob najkrajšem pa 10 h 16 min; letno povprečje je 12 h 10 min na dan.
Sončni poldan v mestu Kuvajt nastopi okoli 11:48 po standardnem času UTC+3, ker mesto leži 3,0° od poldnevnika, na katerem temelji njegov časovni pas.
Vodni stolpi kot znamenitosti: Kuvajtski stolpi skupaj hranijo približno 9000 kubičnih metrov vode in so del mreže več deset vodnih stolpov, zgrajenih v sedemdesetih letih 20. stoletja za mesto, ki v bistvu nima lastne sladke vode.