| MESTO | LOKALNI ČAS | Razlika | Kmalu |
|---|---|---|---|
| London Združeno kraljestvo | 01:00čet. | +5 h | Od 25. okt. bo +4 h |
| Berlin Nemčija | 02:00čet. | +6 h | Od 25. okt. bo +5 h |
| Dubaj Združeni arabski emirati | 04:00čet. | +8 h | |
| Tokio Japonska | 09:00čet. | +13 h | |
| Sydney Avstralija | 10:00čet. | +14 h | Od 4. okt. bo +15 h |
| New York Združene države Amerike | 20:00 | ±0 h | Od 1. nov. bo −1 h |
| Los Angeles Združene države Amerike | 17:00 | −3 h | Od 1. nov. bo −4 h |
Cuiabá (Brazilija) uporablja čas UTC−4. Ta časovni pas ostaja vse leto na UTC−4 – poletnega časa ne uporabljajo. V mestih Cuiabá in New York je trenutno ista ura. Običajni delovni čas (9:00–18:00) se z mestom New York prekriva približno 9 h na dan. Dober čas za povezavo: 09:00–18:00 v mestu Cuiabá ustreza 09:00–18:00 v mestu New York. Časovna razlika med mestoma Cuiabá in London je 5 ur. Običajni delovni čas (9:00–18:00) se z mestom London prekriva približno 4 h na dan. Dober čas za povezavo: 09:00–13:00 v mestu Cuiabá ustreza 14:00–18:00 v mestu London. Časovna razlika med mestoma Cuiabá in Tokio je 13 ur. Običajni delovni čas se z mestom Tokio sploh ne prekriva, zato so za sestanke na eni strani potrebni zgodnji ali pozni termini. Ta časovni pas si delijo tudi mesta, kot so Caracas, La Paz, Santo Domingo. Če upoštevate te časovne razlike, lažje načrtujete klice ali potovanja v mesto Cuiabá in iz njega.
V mestu Cuiabá (Brazilija) živi približno 650 tis. prebivalcev. Danes je dnevne svetlobe približno 12,2 h: sončni vzhod ob 05:27, zahod ob 17:41. Ta časovni pas ostaja vse leto na UTC−4 – poletnega časa ne uporabljajo. Leži na južni polobli, približno 16° južno od ekvatorja. Promet poteka po desni.
Zastava
Brazilija
Glavno mesto
Brasília
Celina
Južna Amerika
Časovni pas
UTC−4 · America/Cuiaba
Geografske koordinate
15,60° J, 56,10° Z
Valuta
BRL (R$)
Klicna koda
+55
Stran vožnje
Desno
Polobla
Južna
Uradni jezik
Portugalščina
Merski sistem
Metrični
Ali ste vedeli?
Oznaka v mestu Cuiabá kaže, da je mesto blizu geodetskega središča Južne Amerike; postavila jo je leta 1909 Rondonova komisija med napeljavo telegrafskih vodov po notranjosti.
Ura: Cuiabá uporablja UTC−4. Je eno najbolj vročih mest v Braziliji, kjer so v sušnem obdobju običajne temperature nad 40 °C.
Mesto Cuiabá leži na 56,1° zahodne dolžine. Njegov časovni pas UTC−4 temelji na poldnevniku 60° zahodne dolžine. Razlika 3,9° med njima pomeni, da ura zaostaja za soncem za približno 16 minut: sončni poldan nastopi okoli 11:44 in ne ob 12:00. Pas vse leto ostaja na UTC−4 – poletnega časa tukaj ni.
Najdaljši dan leta 2026 je 22. december: 13 h 3 min dnevne svetlobe. Najkrajši je 22. junij: 11 h 12 min. Razlika med njima je 1 h 51 min. Znotraj tropskega pasu dolžina dneva vse leto ostaja v ozkem razponu.
Najzgodnejši sončni vzhod in najpoznejši zahod ne padeta na najdaljši dan. V mestu Cuiabá sonce najprej vzide 23. novembra ob 05:04, najpozneje pa zaide šele 22. januarja ob 18:22. Ločuje ju časovna enačba: eliptična tirnica Zemlje in nagib njene osi skozi leto premikata sončni poldan za nekaj minut naprej in nazaj.
Po sončnem zahodu nebo še nekaj časa ostane svetlo. V mestu Cuiabá civilni somrak ob enakonočju traja približno 21 minut.
Vse vrednosti v tem razdelku so izračunane iz zemljepisne širine, dolžine in časovnega pasu IANA samega mesta z NOAA-jevimi sončnimi algoritmi (Spencer, 1971), z natančnostjo približno ±2 kotni minuti pod 65° zemljepisne širine.
Uradni časovni pas mesta Cuiabá (Brazilija) je America/Cuiaba, trenutni odmik od UTC pa znaša UTC−4.
Ocenjeno prebivalstvo mesta Cuiabá je približno 650 tis., geografske koordinate pa so 15,60° J, 56,10° Z.
Mesto Cuiabá ima ob najdaljšem dnevu 13 h 3 min dnevne svetlobe, ob najkrajšem pa 11 h 12 min; letno povprečje je 12 h 6 min na dan.
Sončni poldan v mestu Cuiabá nastopi okoli 11:44 po standardnem času UTC−4, ker mesto leži 3,9° od poldnevnika, na katerem temelji njegov časovni pas.
V bližini geografskega središča Južne Amerike: Oznaka v mestu Cuiabá kaže, da je mesto blizu geodetskega središča Južne Amerike; postavila jo je leta 1909 Rondonova komisija med napeljavo telegrafskih vodov po notranjosti.